PRVINSKI POGLED

Informel je pokončal razmišljanje reprezentančnega in salonskega slikarstva, kar so, pred njim, poskušale že nekatere moderne slikarske smeri. Slikarstvo informela se je osvobodilo vseh spon tradicionalnega slikarskega razmišljanja, ki so bile še vedno zakoreninjene v preteklih modernih slikarskih smereh in se s tem posledično dotaknilo brezčasnosti. Z informelom ali slikarstvom materije, kot ga tudi imenujemo, potujemo v večnost in skozi čas. Misel gre predvsem načinu, kako je to slikarstvo povezano z našo preteklostjo, sedanjostjo in tudi s prihodnostjo. Snovno slikarstvo je povezano z jamskimi slikarijami prazgodovine, z našim vsakdanjim življenjem in s časom, ki prihaja. Materija bo prisotna tudi, ko bo vse pogoltnilo žrelo časa. Vse se vrti v začaranem krogu in snov je izpoved časa in nema priča dogodkov v vezi z njo. Materija je večna in brskanje po večnosti je dejanje, ki avtorja in gledalca navdušuje in pomirja. Informel je sprejel in začel raziskovati človeške primarne instinkte in nagone. S tem, ko je posegal v najbolj skrite in odročne dele naše duše je nakazal pot, ki nas vodi k poenotenju človeka s svojo naravo, usodo in s planetom na katerem bivamo. To je dosegel z odklanjanjem že uveljavljenih norm. S tem je dokončno presekal popkovino z racionalnim razmišljanjem renesanse, katero je načel že kubizem.